23.06.2013, Razbita glava in odrgnine

Lepo jutranje nedeljsko vreme me je premamilo, da sem se odločil, da grem po nekaj letih poskusit tekmovalne tekaške rolke po oklici Vrhnike. Oblečem se za suhi tek, na glavo si dam še čepico, da mi sonce ne bo pripekalo v glavo.

Ko startam, imam najprej malo težav z ravnotežjem, saj rolke tako letijo kot, da bi šle same. Zelo kmalu se navadim rolk in že veselo začnem premagovati kilometre. Po prihodu na Vrzdenec se z mislimi že pripravljam na vzpon na Šentjošt. Na začetku vzpona pred seboj zagledam dva kolesarja s specialkama, ki jo tudi zelo hitro ujamem in prehitim. Po dobrem kilometru  slišim svoje palce  in močno dihanje kolesarjev, ki se me trudita na vsak način držati, vendar kaj kmalu odnehata. Po prihodu na Šentjošt se malo okrepčam z vodo in se spustim proti Podlipi. Pri spuščanju do Podlipe večina poti opravim peš, saj tekaške rolke nimajo zavor in tekmovalne rolke so za tako zahteven spust prehitre. Po prihodu v Podlipo se na nebu prikažejo črni oblaki. Med tekom od Podlipe proti Vrhniki me zelo hitro ujame krajevna ploha, zato ne popuščam pri vzdrževanju hitrosti, da bi se čimprej prebil do Vrhnike, vendar v ovinku pred Krošljevim gričem mi spodrsne kot na ledu in se zapeljem po asfaltu, kjer na koncu še z zadnjim delom glave udarim v asfalt. Hitro se poberem, kljub temu da se mi v glavi kar dobro zavrti. Potipam zadnji del glave in vidim na roki malo krvi, zato hitro nadaljujem naprej, vendar že po stotih metrih vidim, da mi kri z glave teče na telo. Ko se ustavim in dam z glave kapo s šiltom si potipam bolje glavo, kjer začutim buško in luknjo (očitno je bil na cesti večji kamen).  Slečem si mokro majico in si jo zvijem v več plasti ter si jo položim na poškodovani del glave. Tako narejeni obliž si stabiliziram s čepico. Pot nadaljujem, vendar na telo mi še vedno teče sprana kri z dežjem. Ko pridem domov, nastane panika, ko me vidi Mateja in me okrega, da ne grem nikoli več brez čelade na rolke. Rano na glavi si doma oskrbim in se odpravim v ZD Logatec, kjer dobim tri šive.

Naslednji dan po svoji avanturi imam trd vrat in še nekaj dni bolečo glavo. Vsaka izkušnja ima svoj poduk. Varnostno čelado je priporočljivo nositi vedno, kljub temu da to na rolkah pri meni ni bila navada.