Udeležba na teku je bila simboličnega pomena, saj smo sorodniki po očetovi strani imeli srečanje v Topol na Blokah, pri očetovem bratrancu Lojzetu Vintarju, kjer je bila rojena moja stara mama.
Povod omenjenega srečanja je bilo nepričakovano slovo mojega očeta v mesecu februarja. Takrat smo se na Lojzetovo pobudo dogovorili, da se septembra srečamo na teku po Blokah in potem po teku pri njem v Topolu. Lojze je idejo realiziral. Teka so se poleg mene teka udeležili še, Bojan, Maša, Matic, Zala Vintar, Job Brus, Aleš Levačič, Anita, Cvetko in Jure Jakša.
Na najdaljši razdalji sva z Borutom Albrehtom poskrbela, da so gledalci zadnjih štiristo metrov gledali nepredvidljiv boj za zmago. Pred tem je bilo diktiranje tempa teka prepuščeno meni. Borut je silovito napadel in me prehitel. V ciljni ravnini sem iz sebe uspel iztisniti maksimum in priteči v cilj prvi. Prostor Bloškega jezera in lepo vreme je še dodatno poskrbelo za prijetno vzdušje.