Danes, 2.3.2014 sem se udeležil drugega tekmovanja v letošnji sezoni na Vojskem. Sam nastop na tekmovanju je bil vprašljiv, saj se me je v petek lotil prehlad že v službi.
Ko sem v petek prišel iz službe, mi je doma Mateja rekla, da naj kar pozabim, da bom lahko v nedeljo tekmoval. Sam sem imel v mislih �imprejšnje okrevanje, zato sem iz petka na soboto spal dvanajst ur. Pono�i sem se dobro prepotil, zato sem se moral v ve�ernih urah še preoble�i, kar je bil dober znak. Ko sem se v soboto zbudil, sem imel glas kot »kevder« bas, nos pa neprehoden. Pogledal sem neposredni prenos šprint tekov iz Lahtija in po kon�anem prenosu sem se odlo�il, da se odpeljem na Vojsko, da poskusim svoje ob�utke na snegu, saj sem bil na snegu nazadnje v nedeljo v Rate�ah. Ko sem prispel na Vojsko ob 17-ti uri, je bilo vreme turobno megleno, kar pa je bil tudi moj tek v za�etnih kilometrih, zato mi je glava govorila, da se maratona na Vojskem naslednji dan ne bom udeležil. Po prvem 5 kilometrskem krogu sem že želel kon�ati, vendar sem se odlo�il, da naredim še en krog, da vložek v gorivo s prihodom na Vojsko ne bo ostal neizkoriš�en. V drugem krogu so bili ob�utki že boljši, zato sem naredil še en krog, kar mi je vlilo samozavest in me prepri�alo, da se bom naslednji dan udeležil tekmovanja pa �eprav kot številka. Ko sem se ob 20-tih pripeljal domov, me je Mateja vprašala, ali bom lahko tekmoval. Povedal sem ji, da bom poskusil, vendar mi odvrne, da naj ne mislim, da bom lahko Juretu Čebašku v takem klavrnem zdravstvenem stanju konkuren�en. Obrazložil sem ji, da bom tekmovanje vzel za trening. Zelo hitro sem si pripravil en par tekmovalnih smu�i.
Danes zjutraj sem se zbudil z zamašenim nosom in malo bole�o glavo, vendar sem bil z mislijo že na tekmi. Ko sem se peljal na Vojsko, sem analiziral progo in ugotavljal, kakšno prednost (telesna teža) bom imel zaradi »�ofte« pred neposrednimi konkurenti. Na Vojskem sem pri ogrevanju poleg Jureta Čebaška opazil še reprezentanta v nordijski kombinaciji Mateja Drinovca, ki sta mi bila neposredna konkurenta za absolutno zmago. Taktika pred startom je bila, da poskušam držati stik z obema in �akam svojo priložnost v zaklju�nih kilometrih. Ko štartamo, takoj padem v ribo, tako kot v�eraj na svetovnem pokalu v šprintu »slovenski zet« Hattestad, in ostanem v ozadju. Na moje presene�enje sem zelo hitro ujel vodilna Drinovca in Čebaška. Opazil sem, da Čebašek s težavo drži stik z Drinovcem, zato sem se prestavil na drugo mesto. Na najvišji to�ki proge je bil Čebašek že za nama.

Na startu moj padec [foto: Dušan Kacin]
Na tekmovanju smo morali prete�i štiri enake kroge, skupaj 21,5 km. Ko sem ugotovil, da naju Čebašek vedno s spusta ujame, sem se na tretjem kilometru odlo�il, da prevzamem diktiranje tempa. Drinovec se me je držal do konca prvega kroga. Na moje za�udenje in veselje je potem popustil, zato sem še bolj navil. Na najvišji to�ki drugega kroga sem imel krizo, zato sem malo navijanje tempa popustil, saj sem imel pred sabo še dobra dva kroga. S tekmovalci smo se na razli�nih vijugah (šlingah) sre�evali, zato sem lahko kontroliral svojo prednost. Ob vhodu v �etrti krog sem se ustavil na postojanki s �ajem, saj sem imel na oko nedosegljivo prednost pred Drinovcem. V �etrtem krogu smo se ob sre�evanju s kolegi na vijugah spodbujali s pozdravi in navijanjem, saj je bila že prava odjuga in zato tek že na tako težki progi še težji. Ob prihodu v cilj sem bil presene�en, da sem se lahko tako dobro iztrošil, zato je bila tudi moja prednost na koncu pred zasledovalci velika. Tako mi je uspelo drugo leto zapored absolutno zmagati na Vojskem.
Pohvale organizatorjem za odli�no izpeljano tekmo, še ve�ja pohvala pa ob razglasitvi rezultatov, saj so prvim petim v absolutni konkurenci podelili prakti�ne nagrade, kar je redkost na Slovenskem maratonu v smu�arskem teku.
Z mislimi sem že na naslednjih tekmah, zato moram lažji prehlad �imprej sanirati.