1.4.2014, Državno prvenstvo na 50km v smučarskem teku

Po sobotnem uspešnem teku v štafeti (več tukaj) sem v nedeljo, 30.3.2014 tekmoval na 23. Državnem prvenstvu Slovenije v maratonu, v dolžini 50km v prosti tehniki. Drugi dan DP se je ponovno odvijal v sončnem vremenu na Pokljuki, Planini Zajavornik (Javorniška planina) pod organizacijo TSK OGP Grad Bled.

Ko sem se v soboto po tekmovanju štafet vrnil domov, sem šel s sinom Juretom na potep, namesto da bi šel počivat. Ko sva se ob 19:30 vrnila, sem po stopnicah začutil, da so moje noge zelo težke, saj sem po stopnicah komaj prišel v prvo nadstropje. To je bil alarm, da se moram v 12 urah kar najbolje regenerirati, zato nisem bil več aktiven do naslednjega dne. Doma sem se najprej za pol ure ulegel na magnetno blazino, ki sem jo nastavil na 8Hz, potem mi je Mateja še dvakrat zmasirala noge. Pridna!  :-) Ko sem se zjutraj zbudil, sem bil že bolj pri sebi. Na tekmovanje je z menoj šel oče, zato je na Pokljuko peljal on, kar mi je omogočilo, da sem počival še v avtu. Ko sva 40 minut pred startom prispela na prizorišče tekmovanja, sem se z očetom in logaško ekipo dogovoril, kje na progi me bodo med tekmovanjem oskrbovali s pijačo in hranilnimi geli.

Tekmovalni krog je bil dolžine 10km in v članski kategoriji smo ga morali preteči petkrat. Na progi smo lahko enkrat menjali smuči. Na mojo srečo so mi v TSK Logatcu pripravili dva para smuči. Nekaj minut pred startom me je trener Logatca Uršič vprašal, ali sem testiral smuči in mi svetoval, da naj na začetku izberem počasnejši par. Ker mi je zaradi klica narave za testiranje zmanjkalo časa, sem za prvih 30km izbral zanesljivejši par smuči, ker sem želel biti v stiku z najboljšimi. Na startu sem imel startni boks številka 8. Štartni boksi so bili razdeljeni po točkah, ki jih imamo tekmovalci pri SZS. Nižji boks je bil dodeljen tekmovalcu z boljšimi točkami.

Na 8. progi pripravljen za start (Foto: Tomaž Uršič)

 

 Nekaj metrov s starta (Foto: Tomaž Uršič)

Ob 9:30 smo se tekmovalci pognali v smučino. Takoj s starta nam je Tršan pobegnil v prvem vzponu, vendar ne za dolgo, saj smo ga že v prvem spustu štirje tekmovalci ujeli. Do konca prvega kroga smo kontrolirano tekli in nismo napadali, zato sta nas ujela še dva tekmovalca, ki pa sta takoj v začetnem vzponu drugega kroga pri navijanju odpadla in se do cilja nista več mogla priključiti naši skupini. Proti koncu drugega kroga je Tršan približno dva kilometra poskusil z diktiranjem zelo dobrega tempa, vendar je potem popustil, ker smo se ga vsi štirje tekmovalci držali kot klop, zato je verjetno ocenil, da se nima smisla iztrošiti po nepotrebnem. V tretjem krogu sem na zadnjem vzponu pred vstopom v gozd, kjer je bil potem lažji del proge, z rahlim skokom raztegnil našo skupino, vendar sta me Drinovec in Potočnik v spustu ujela. Ob vstopu v četrti krog smo vsi vodilni tekmovalci v skupini zavili v boks, kjer smo menjali smuči. V četrtem krogu sem bil večino časa na začelju, ko sem na 39km malo popustil in spustil skupino pred sebe, da bi v zavetrju malo prihranil moči za konec. Vendar ko smo šli v zadnji peti krog, je napadel Klavžar že v prvem vzponu, kjer sem doživel prvo krizo in nisem sledil napadu, tako da sta se do vrha vzpona Tršan in Klavžar minimalno odlepila Potočniku, Drinovcu in meni. Kmalu sem ponovno vzpostavil priključek z vodilnima. V zadnjem vzponu pred vstopom v gozd, to je bilo na 42,5km, je ponovno skočil Klavžar. Sledil mu je lahko samo Tršan, Drinovec pa je dokončno odpadel. Ker sem bil na četrtem mestu, sem prehitel Potočnika, ki se me je držal, ter naredil priključek s Tršanom in Klavžarjem. Po daljšem spustu v gozdu je bilo do cilja še 5km. Na začelje je odšel Potočnik, ki je naredil nov skok. Ker v rokah in nogah nisem imel več dinamita, se na skok nisem odzval in sem tekel samo še na frekvenco. Potočnik v tempu ni nič popuščal, vendar sem se s frekvenco lahko priključil skupini na 46 km. Ker sem vedel, da nimam več moči za pravi šprint, sem se poskušal samo še držati skupine pred seboj in pred ciljem prehiteti vsaj enega tekmovalca, da bi prišel do medalje. Na 48,5 km sta Klavžar in Tršan uprizorila ubijajoči skok in prehitela Potočnika. Potočnik se ju je poskusil držati, vendar tudi ni imel dovolj moči, zato je do cilja bežal samo še pred menoj. 500 m pred ciljem sem obupal, ker mi je zmanjkalo moči, da bi prehitel Potočnika. V cilj sem pritekel četrti z zaostankom 26 sekund za zmagovalcem. Če bi mi pred startom kdo omenil, da bo razlika med prvimi štirimi na 50km manj kot pol minute, mu ne bi verjel. Ker je bila razlika tako majhna, v cilju nisem bil najbolj zadovoljen s svojo taktiko teka med 30 in 40 km ter izbiro smuči. Bolje bi bilo, da bi s smučmi, s katerimi sem tekel zadnjih 20 km, pretekel prvih 30km, tako bi lahko bil v zaključku bolj konkurenčen. S pametnejšim tekom bi lahko prihranil več moči za zaključne kilometre. Realno gledano pa so pred mano bili trije najboljši reprezentanti v članski kategoriji in sem s četrtim mestom lahko zelo zadovoljen.

Zadnja štiri leta sem večinoma tekmoval samo v pokalu SlovenSKI maraton. V tem času sem v zadnjih treh letih v teku vidno napredoval, saj mi tekmovalci na SLO maratonih niso bili več tako konkurenčni (razen, če sem imel zelo počasnejše smuči), kot prvo leto mojega aktivnega sodelovanja na maratonih. Zato sem začel izgubljati motiv, da bi še sploh kaj napredoval. Dvodnevno tekmovanje na DP je nova spodbuda za naprej, saj sem lahko konkurenčen najboljšim tudi na višjem rangu, kot je SlovenSKI maraton.

Podelitev priznanj z leve proti desni: Matej Drinovec, Matej Jakša, Boštjan Klavžar, Rok Tršan, Domen Potočnik (Foto: Tomaž Uršič)

Povezava do rezultatov na SZS

Povezava do slik na strani SZS