24.2.2014, Tek dveh dežel

V nedeljo, 23. Februarja sem prvič v letošnji sezoni preizkusil tekaške sposobnosti na smučeh. 4. Tek dveh dežel se je odvijal s startom v Ratečah, del tekmovalne trase pa je bila speljana na italijanski strani. Zaradi gneče v prijavnem prostoru je organizator ŠD Ponca start teka prestavil za pol ure na 10:00, kar je bilo za večina tekmovalcev zelo dobrodošlo.

 

Ko smo na startnem prostoru tekmovalci čakali na startni poziv za start, se je kar naenkrat slišal glas »gremo«. Pogledam na ciljni monitor z uro in vidim, da je štoparica že tri sekunde vklopljena. Start je bil malce nenavaden, vendar prav nič stresen.  Poženem se v dir, kar naredijo tudi ostali tekmovalci in takoj prevzamem diktiranje tempa. Za mano zelo tesno teče že več let najboljši slovenski profesionalni tekač Tršan in za njim ostali reprezentanti. Na 2 km Tršan pohodi mojo palico, ki me kar dobro zasuka, vendar se obdržim na nogah na mojo srečo s celo palico. Po dveh skokih Prosena v različnih vzponih v skupini ostanemo še trije tekmovalci. S Tršanom na 6km v spust prehitiva Prosena in začneva nov vzpon s pospešenim korakom ena-ena. Na polovici vzpona mi od zadaj na krpljico od palice zapelje Prosen, kar pa me zaradi silovitega odrivanja tako Prosena kakor mene zelo zavrti v levo, kjer zgubim ravnotežje in vso hitrost. Ko dobim nazaj ravnotežje, je Tršan že 10 metrov pred mano, kakor tudi pred Prosenom. Do vrha vzpona izgubim stik tudi s Prosenom, saj mi ne uspe tako hitro priti nazaj v ritem. Nadaljevanje proge sledi cca 6km ravnine. S svojo hitrostjo ne morem uloviti Prosena, še manj Tršana, zato se približno na 14 km odločim, da počakam skupino petih tekmovalcev, ki me stalno lovijo na razdalji sedemdesetih metrov. Ko me ujamejo, mi v skupini spet eden od mladih slovenskih reprezentantov stopi na palico, zato se odločim, da se prestavim v skupini na zadnji položaj in počakam v miru do zaključka. En kilometer pred ciljem iz skupine pobegne tekmovalec, ki si priteče dvajset metrov prednosti. Petsto metrov pred ciljem želim prehiteti tekmovalce, vendar so vsi fantje pred mano v podaljšanem ciljnem šprintu, zato mi jih zaradi zaprtosti uspe prehiteti šele po tristotih metrih. Do cilja mi ostane še dvesto metrov, pred mano pa še en tekmovalec s prednostjo desetih metrov, ki ga poskušam ujeti in prehiteti, vendar mi na koncu zmanjka slab meter. V cilj tako pritečem, kot četrti. S tekom sem bil zadovoljen, saj so bili ob meni sami aktivni profesionalni tekmovalci. Povezava do rezultatov tekmovanja:  Povezava do rezultatov

Po končani razglasitvi sem izkoristil lep sončen dan in sneg, ki ga žal nimamo na notranjskem in se odpravil s smučkami še do Tamarja. Nazadnje sem tekel v Tamarju pred desetimi leti, ko sem bil reprezentant, zato sem včeraj občutil okolico drugače kot takrat. Po čudovitem teku, ki sem ga opravil do Tamarja in dobri tekmi, sem se odpravil ob 15h domov. V novem tednu v nedeljo me čaka nov maraton na Vojskem, kjer bom poskušal ubraniti lansko zmago v absolutni konkurenci.